Erotično romantična nadaljevanka (6. del)
Neresnično resnična zgodba 6. del
Anna
Medtem je moški v zgornjem nadstropju, v zaprti sobi pripravljal pripravek za vbrizganje. Želel je, da bi bila Anna v stanju delne ohromelosti, ko ne more premikati udov, vendar lahko premika usta. Želel je, da bi prosila za milost. Da bi kričala. To ga je vzburjalo.
Nezavestna je ležala na postelji v prostoru nedaleč zraven. V torbici poleg njene glave je zazvonil telefon. To jo je predramilo in z nezavednim gibom z roko sekla proti torbici. Ko se je z telesom nagnila proti zvoku piska, ji je pogled zastal na moškemu, ki je v roki držal injekcijsko iglo. Prestrašeno je kriknila in hotela reagirati, toda plenilec je bil že pri njej. Z hitrim gibom ji je brizgo potisnil v telo in 19 izpraznil vsebino. Utegnila je narediti le še par gibov, nato pa omahnila na rob ležišča. Moški zraven je zadovoljno stopil korak nazaj in si odprl zadrgo na hlačah.
Luka
Lukov načrt je bil preprost. Delovati hitro in učinkovito. Stavbo si je še pred vstopom predhodno ogledal na spletu, kjer se dobi začuda veliko podatkov, zato je vedel, kako so posamezni prostori razporejeni in kje je stranski izhod.
Vedel je, da je nezastražen, ker se vrsta odpirajo le navznoter. Ni hotel izgubljati časa. Izstopil je iz moških prostorov, pri temu pa se opotekajoče približal stražarju in izgovarjal na pol razumljive besede.
»Kje šou moi prjatl.«
Z eno roko se je oprijemal stene, z drugo se je držal za želodec, kakor, da mu dela slabo. Ko je bil v napol sklonjeni drži in samo še korak do gorile je bliskovito sprožil aperkat (udarec od podaj navzgor) v brado možakarja. Slednji se je le nemočno zvrnil na tla. Luka je hitro švignil po stopnicah navzgor in slišal ženski krik iz sobe na koncu hodnika. Stekel je in vdrl noter. Zagledal je moškega z hrbtom proti njemu, ki je stal razkoračenih nog in rokami oprtimi v boke, ter se smejal. Zraven na postelji je nemočno ležala Anna. Naslednji prizori so se odvijali, kakor v filmskih prebliskih.
Močna brca v možakarjeva moda. - Cvileče telo na tleh. - Tek z Anno v naročju po stopnicah. - Nasproti model iz revije. – Vodoravna brca v njegov trebuh. - Model leti po zraku in pade na tla. - Beg skozi stranska vrta. - Tek do avta. - Hitro speljevanje. - Klic prijatelju Pogotu. – Sirene policijskih vozil.
Anna
Mamilo ni v celoti prijelo, ker je bilo mesto vboda slabo prekrvavljeno, zato ni doseglo želenega učinka. Vseeno je bila rahlo ohromela, kar je bilo verjetno posledica alkohola v telesu. Predvsem pa je bila zaradi strahu duševna otopela. Kljub temu se je megleno zavedala dogajanja okoli sebe.
Kakor v sanjah ji je nežen glas šepetal pomirjujoče besede, medtem, ko so jo močne roke držale v naročju. Mislila je, da lebdi v zraku. Slišala je zvok njenega angela varuha. Počutila se je, kakor, da bi jo nebeška sapica božala in jo položila v varno gnezdece objema. Zavedala se je znanega obraza in verjela, da je vsega hudega konec. Čutila je, kako previdno je ravnal z njo, koliko pozornosti ji je posvečal. Čeprav je bila spomlad in ni bilo mrzlo, jo je pokril z tanko deko, da ji je pot minila prijetno. Ves čas vožnje jo je držal za roko. Niti za trenutek jo ni odmaknil. Prestave je menjal zgolj z eno. Z drugo stiskal njeno dlan. V soju luči med vožnjo je gledala Lukov obraz.
Pripovedoval ji je o današnjemu dnevu. Kako je po naključju izvedel za dogodek, kako je po naključju videl njen obraz v avtomobilu, kako jo je po naključju rešil. Ni vedela ali je bilo to res naključje ali je bilo to delo USODE. V tem trenutku si je želela, da bi bilo tako. Ni mogla pojasniti zakaj, toda v tem trenutku jo je oblila sreča. Povedala mu je celotno zgodbo. Čutila je potrebo, da se izpove. Od začetka do konca. Kakor, da bi se z njim poznala že celo življenje, so ji besede tekle iz jezika, on pa jo poslušal brez prekinjanja. Le občasno ji z »hm, oh ne, se strinjam, itd.,« dal vedeti, da sliši vse, kar mu govori. Lahko je občutila, kako ji breme pada iz ramen. Vsake toliko časa jo je pogledal z razumevajočimi očmi. Takrat se je zavedala, da bosta tako ali drugače povezana drug z drugim. V srcu ji je postalo toplo in za to mu je bila hvaležna.
Luka
Jo je poslušal do konca. Sočustvoval je z njo, toda ni se predajal čustvom. Anni ne bi pomagalo, če bi se jokal z njo. Pa tudi sicer ni. Jokal. Nikoli. Redko se je predajal čustvom. Najraje je dajal. Navadno ženskam. Njej je želel nekaj dati. Občutek varnosti. Občutek spoštovanosti. Občutek zaželenosti.
Želel je, da bi se zavedala svoje vrednosti. Da se žensko, kot ona izplača braniti in jo negovati in jo ljubiti. Kakor princ v pravljicah ljubi svojo princeso.
Razumel je, da čuti potrebo po doživetju orgazma z moškim. Dandanes je na žalost vse prepuščeno srečnemu naključju. Na srečo ni bilo velik takih primerov. Ali pač? Ni vedel. Povedal ji je, kako so v zelo, zelo daljni preteklosti, ko je bilo vsako življenje še cenjeno, veliko bolje skrbeli za ženske potrebe. Seksualne potrebe. To je bilo povezno z vprašanjem obstoja človeštva. Takrat so naredili vse, da je ženska rodila. Da bi to dosegli je bila potrebna prijetna izkušnja prvega obreda, ko je mladenka odrasla v žensko. Prvi spolni odnos je bil neke vrste obred odraslosti. Pomembno je bilo, da je uživala.
V današnjih časih je dokazano, da to pripomore k uspešni zanositvi.
Obred prvega ljubljenja sta bila deležna oba spola, saj je bilo razmnoževanje več, kakor le telesno doživetje. Bilo je doživetje telesa in duha. Bilo je doživetje in sprejetje orgazma, kot izraz pripadnosti in povezanosti. Dajanje in prejemanje je bila umetnost dveh teles. Luka ji je rade volje prenašal znanje, ki ga je osvojil ob branju takšnih in drugačnih knjig. Če ji želi pomagati, se mu je zdelo prav, da začne na začetku. In tako je govoril. In razlagal. Jo miselno
pripravljal. Prižigal žerjavico v njej.
Anna
Ga je opazovala odprtih ust. Ko sta se njuna pogleda srečala, je v njenih očeh odsevalo neizgovorjeno hrepenenje. Želela si je to izkušnjo. Želela je doživeti prvi obred. Na ta trenutek je čakala celo življenje, sedaj pa ni bila prepričana kaj naj naredi.
»Lahko, kar tako odide z njim? Ali ni to varanje?« Njene misli so divjale. In se spraševale. Odločale.
Segla je v torbico, da bi videla kdo jo je prej klical. Mogoče kakšna prijateljica. Ko je privlekla telefon je ugotovila, da se je baterija izpraznila.
Mogoče pa se nihče, razen Luke ne zmeni zanjo. Prepričana je bila, da ji nikoli ne bi predlagal nespodobnega dogovora. Ko jo je povabil k sebi, da se uredi in očedi, so njene oči govorile same zase.
»Zakaj pa ne,« je pomislila, »saj to ne bi bilo varanje v pravem pomenu besede. Sicer pa njen partner ni imel nič proti, če bi spala z tistim moškim. Plenilcem. V čemu je razlika, če se oseba zamenja?«
Besede niso bile potrebne. Glavo je naslonila na njegova ramena in stisnila pest, ki jo je držala.
Luka
Zadnje trenutke vožnje sta uživala v tišini. Sam ni mogel verjeti, kakšno srečo ima. Družil se je že z mnogimi ženskami, toda pri Anni je občutil novo dimenzijo navezanosti. Ni vedel zakaj. Ni bila najlepša punca, ki jo je spoznal, vsekakor pa zelo čedna. Pravzaprav je bila njena lepota netipična, nekaj posebnega. Bila je tudi simpatična in odprta za pogovor. Delovala je nekoliko nemočno, čeprav se je znala postaviti za svoj prav. Občudoval je njen značaj in osebnost. Privlačila ga je, kot še nobena do sedaj. Ni mogel najti pravih besed za svoja občutja, zato se je prepustil trenutku neizmerne sreče.
Avto je parkiral pred svojo hišo. Ko sta vstopila noter ji je pokazal kopalnico. Dejal ji je naj si vzame čas, medtem bo on pripravil lahko okrepčilo. Prinesel ji je kopalni plašč, če bi si slučajno želela oprati oblačila. Sam se je na hitro stuširal v sobi za goste, nadišavil in oblekel nekaj lahkotnega in sicer temno modro kratko majico z natrganimi rokavi, ki je poudarila njegove močne roke, ter bele mornarske hlače do gležnjev iz osemdesetih let, ki so v svetlobi luči odkrivale modne temne spodnje hlačke pod njimi. Odločil se je, da bo pripravil klapavice v solati.
Ravno, ko je pripravljeno jed za nekaj časa postavil v hladilnik, da se školjke lepo marinirajo, je Anna izstopila iz kopalnice, odeta zgolj v kopalni plašč. Spominjala ga je na grško mitološko nimfo. Pristopil je, do nje, da bi jo povprašal, kako se počuti in jo prijel za roke. Nezavedno jih je ponesel k ustnicam in jih narahlo poljubil. In ni se ustavil.
- Želiš dostop do še več žgečkljivih zgodb? Pridruži se naši Facebook skupini: https://www.facebook.com/groups/299125581484063/